Kdo sem?
Preprost čudak, ki obožuje naravo, živali in uživa v raziskovanju sveta energij.
Vsaka družina ima svojo »črno« ovčko, ki je izven vseh okvirjev. No, v moji družini sem to jaz. Že kot otrok, sem veliko sanjal in videval stvari, o katerih se s svojimi vrstniki nisem mogel pogovarjati. K sreči, da sem imel svojo pokojno babico, ki me je popeljala v ta čudoviti svet nevidnih energij.
Narava je bila moja družba, saj sem kot otrok prosti čas preživljal za Savo s svojimi ovčkami, ki so se pasle po bregu reke Save. Moja najboljša prijateljica, je bila moja prva psička Tina. Skupaj sva se podila za ovčkami in jih živčno iskala po gozdu ob reki Savi. Ja, kdaj so si vzele čas samo zase in poskrbele, da sem že kot otrok izkusil moč besede strah, panika.
Mislimo, da je v gozdu tiho in mirno. Gozd je tako živahen, bučen in v njem, sem se naučil uživati v predstavah tihih šepetov, naučil sem se opazovati, poslušati in uživati v nemi tišini. Babica je moja vodnica od malega, moje živalice me spremljajo vsa ta leta. In tako se je razvila, ta čudovita večna ljubezen med svetom iluzij in svetom miru in tišine.
Odraščal sem, ker so od mene to zahtevali, a vedno sem ostal tisti radovedni otrok, ki se veseli vsega nenavadnega, nevsakdanjega. Poskušal sem se zaposliti v službah pa sem videl, da to ne bo šlo. Ostal sem zvest sebi, svojim otroškim sanjam in predvsem zvest, živalim in naravi. Rad imam ljudi in celo nekaj prijateljev sem si uspel nabrati v teh letih. Rad se družim in sem veseljak v duši.
Najraje pa imam svoj mir in svoj čas preživljam s svojo psičko.
Skupaj kuhava, potujeva, ustvarjava in vedite, da večino sporočil katere objavljam, se lahko zahvalite njej. Živali so nekaj najlepšega, kar obstaja na tem čudovitem planetu. Res je tudi, da se kdaj skregava in trmariva. A ne za dolgo. Imava en drugega in se učiva o pomembnosti razumevanja, sobivanja in odgovornosti. Ko imaš žival ob sebi, nikoli nisi sam.
Vas zanima, kaj specifičnega o meni? Z veseljem podelim z vami.